WWW.HAREKRISNA.INFO

Življenjskih problemov ne moremo rešiti z odhodom na mesec. Obstajajo
mnogi lažni častilci, ki sprejmejo vero samo zaradi ugleda in slave.
Taki lažni bogomolci ne želijo zapustiti tega univerzuma in oditi v
duhovno nebo. Pretvarjajo se, da častijo Gospoda, v resnici pa hočejo
ohraniti status quo v materialnem svetu.
(Šri Išopanišad – Mantra 12, komentar)

Kdor se druži s svetimi ljudmi in lahko zato vidi zvezo trojega –
telesa, lastnika telesa (individualne duše) in prijatelja individualne
duše – ima pravo znanje. To troje lahko vidimo le, če se družimo s
tistimi, ki resnično obvladajo duhovno znanost. Kdor nima družbe takih
ljudi, živi v nevednosti. Zaveda se samo telesa in misli, da je s
smrtjo le-tega vsega konec. V resnici pa ni tako. Po smrti telesa duša
in Nadduša še naprej obstajata in večno nadaljujeta svojo pot skozi
raznolike premične in nepremične življenjske oblike.
(Bhagavad-gita kakršna je, 13.28, komentar)

Celo z najbolj zapletenimi računalniki morajo upravljati usposobljeni
ljudje. Moramo vedeti, da na podoben način s tem velikim strojem, ki
je znan kot kozmična manifestacija, upravlja Vrhovni Duh. On je
Krišna. Znanstveniki iščejo končni vzrok ali končnega upravitelja tega
materialnega vesolja, in postavljajo različne teorije in dajejo
različne predloge, medtem ko je pravi način za pridobivanje znanja
zelo lahek in popoln: moramo poslušati od Krišne – popolne osebe. S
sprejemanjem znanja, ki je razkrito v Bhagavad-giti , lahko vsak v
trenutku spozna, kako ta velikanski kozmični stroj, čigav del je tudi
Zemlja, deluje tako osupljivo, zato ker nekdo z njim upravlja. Ta
nekdo je Krišna.
(Darilo brez primere – Prvo poglavje)

Nedelja, 28. dec '08

V REKI

Včeraj sem se po nama-hatti na Koroškem odpravil na obisk k
prijateljema na Krk. Vožnja je bila naporna in ne prav prijetna, ker
je praktično vso pot snežilo, ponekod pa tudi močno pihalo. Avto je
bil na koncu poti skoraj povsem bel, ker so bile ceste takšne, kot se
mi navadno zdijo cene v trgovinah … zasoljene. Kljub vsem
neprijetnostim sem srečno prispel na želeni cilj.

Danes smo s Sudamo prabhujem in matadži Vinato opravili svoje
vsakodnevne dolžnosti in imeli dovolj časa še za lep pogovor. Popoldan
smo se odpravili v Reko. Navadno ob nedeljah sicer prihajajo bhakte iz
Reke na Krk, tokrat pa zaradi bolezni matadži Jadranke niso imeli
prevoza. Najlažja rešitev je tako bila, da mi pridemo v Reko.

Zbrali smo se v stanovanju Satjaki prabhuja in srečanje začeli z
bhadžani, ki so trajali kakšnih petinštirideset minut. Sledil je
filozofski del, v katerem smo proučevali precej znani verz iz Šrimad
Bhagavatama (1.2.8), ki govori, da je opravljanje katere koli
dolžnosti zgolj izguba časa, če v nas ne poveča privlačnost za
poslušanje o Krišni. Brali smo Šrila Prabhupadov komentar odstavek za
odstavkom, ga poskušali osvetliti iz raznih zornih kotov in najti
temeljno sporočilo vsakega odstavka. Bilo je ne samo zanimivo, ampak
nas je vzpodbudilo, da malo razmigamo sive celice.

Sladkemu Šrimad Bhagavatamu so sledile odlične slane samose, ki jih je
pripravil Satjaki prabhu.

Za navdih smo si pogledali še video posnetek tečaja vedske kuhinje.
Pred odhodom se je bilo treba dogovoriti še o nekaj tehničnih stvareh.
Na delu tega pogovora sem sodeloval tudi sam, v drugi polovici pa sem
šel pred Božanstvi Gaura-Nitai mantrati …

Hare Krišna!

Gargamuni das

V preteklosti so konji vlekli vozove in zrak ni bil onesnažen, vendar
danes obstajajo avtomobili in rakete, in znanstveniki so zelo ponosni.
»Izumili smo voz brez konj in ptice brez kril«, se hvalijo. Čeprav so
izumili umetna krila za letala in rakete, ne morejo izumiti telesa
brez duše. Ko bodo lahko zares to naredili, si bodo zaslužili pravo
priznanje. Vendar vsak tak poskus bo neizogibno propadel, ker ni
stroja, ki bi lahko deloval, ne da bi ga zagnala duhovna duša iz
ozadja.
(Darilo brez primere – Prvo poglavje)

V Brahma-samhiti je opisan tudi »brahmadžyoti«. Tam je rečeno, da so
brahmadžjoti žarki, ki izhajajo iz vrhovnega duhovnega planeta po
imenu Goloka Vrindavana, prav kakor sončni žarki izhajajo iz sončeve
krogle. Kdor ne preseže sijaja brahmadžjotija, ne more spoznati dežele
Vsevišnjega Gospoda. Ker je zagovornik impersonalistične filozofije
zaslepljen z bleščečim brahmadžjotijem, ne more spoznati niti
Gospodovega dejanskega prebivališča niti Njegove transcendentalne
oblike.
(Šri Išopanišad – Mantra 16, komentar)

Sreda, 31. dec '08

ZAKLJUČEK LETA

Prednovoletne dni preživljam pri Sudami prabhuju in matadži Vinati na Krku.

Na današnji, silvestrski večer smo se odpravili na Hare Krišna
srečanje v Reko. Znova nas je gostil prijazni Satjaki prabhu.

Začeli smo s kratkimi bhadžani. Petje je služenje Krišni in je
namenjeno Njegovemu zadovoljstvu, ob tem pa bhakta prav tako izkuša
zadovoljstvo, včasih večje in včasih manjše. No, danes je bilo petje
še posebej lepo. Vsaj meni. Želel bi si, da bi bilo zmeraj vsaj tako.

Po bhadžanih smo skupaj recitirali en kroga Hare Krišna maha-mantre na
džapa-mali. Sledili smo Šrila Prabhupadovemu mantranju. Čeprav je bil
tempo izgovarjanja počasen, je krog minil, kot bi mignil.

Zatem smo častili Šrila Prabhupado. Tokrat sem jaz daroval arati,
bhakte pa so peli pesem Šri guru-vandana. Naslednja točka tega
dinamičnega programa je bilo proučevanje Bhagavad-gite. Na vrsti je
bil tretji verz tretjega poglavja. Zelo zanimiva se mi je zdela Šrila
Prabhupadova razlaga iz komentarja, v kateri govori o soodvisnosti
religije in filozofije. Pravi, da je religija brez filozofije
sentimentalnost, ki lahko preide celo v fanatizem; filozofija brez
religije pa je umska šprekulacija. Bhakta mora najti ravnotežje med
tema dvema skrajnostima, sami pa lahko presodimo, v kolikšni meri nam
to zares uspeva.

Za konec je Satjaki prabhu postregel še z odličnim pecivom.

Tako smo zaključili srečanje, pa tudi leto 2008 …

V novem koledarskem letu vam želim dosti duhovnega napredka, sreče in zdravja!

Hare Krišna!

Gargamuni das

Tako tudi mi iščemo Boga v želji, da bi povezali svojo energijo z
Vsevišnjim, vendar začarani z iluzorno energijo, se tega ne zavedamo.
To je naša napaka. Sedaj, v tej človeški obliki življenja, se nam
ponuja priložnost, da razumemo svoj pravi položaj. Vsi vi ste prišli
sem, da bi se naučili o zavesti Krišne, o pravem cilju življenja, samo
zato, ker ste ljudje. Jaz ne morem poklicati psov in mačk na
predavanje. To je razlika med ljudmi in mačkami in psi. Človek lahko
razume nujnost iskanja pravega smisla življenja. Če zapravi to
priložnost – je to njegov propad.
(Spoznanja Prahlade Maharadže – Prvo poglavje)